Zakaj se danes tako hitro redimo?
Danes zaužijemo veliko sladkorja, pogosto več, kot ga telo dejansko potrebuje. Sladkor telesu hitro da energijo, a če te energije ne porabimo takoj, se zgodi nekaj zelo preprostega: telo jo shrani za kasneje. In ta shramba se imenuje maščoba. Če se to ponavlja iz dneva v dan, se maščobne zaloge počasi večajo – in tako se začnemo rediti, pogosto ne da bi sploh opazili, kdaj se je to začelo.
Prav iz tega razmisleka izhaja tudi »keto« prehrana.
Kaj sploh je keto prehrana?
Ko prvič slišiš za keto prehrano, se lahko zdi zapletena. Povsod se pojavljajo izrazi, pravila, tabele in razlage, zato ima marsikdo občutek, da je to nekaj zahtevnega ali celo skrajnega. V resnici pa je osnovna ideja keto prehrane zelo preprosta in precej življenjska.
Da telo sploh lahko deluje – da dihamo, razmišljamo, se gibamo in na sploh funkcioniramo – potrebuje energijo. To energijo dobi iz hrane. Najpogosteje jo dobi iz sladkorjev (ogljikovih hidratov) ali iz maščob.
Sladkor ali maščoba – dva različna vira energije
Sladkor je za telo najhitrejši vir energije. Ko ga zaužijemo, dobimo hiter zagon, vendar ta tudi hitro mine. Zato po sladkem obroku pogosto pride utrujenost, padec koncentracije ali želja po še enem prigrizku. Maščobe pa telesu dajejo energijo drugače. Energija iz maščob se sprošča počasi in enakomerno, zato traja dlje in je bolj stabilna.
Keto prehrana pomeni, da jemo manj sladkorja in škroba, torej kratkoročnega vira energije, več pa živil, ki telesu nudijo bolj stabilen in dolgotrajen vir energije. V vsakdanji prehrani je sladkor skoraj povsod – v kruhu, testeninah, pecivu, sladkarijah, pijačah in tudi v živilih, kjer ga sploh ne pričakujemo. Keto prehrana se temu zavestno izogne in telesu ponudi drugačen način pridobivanja energije.
Ogljikovi hidrati in sladkorji so tesno povezani. Ko pojemo ogljikove hidrate – na primer kruh, testenine, riž ali krompir – jih telo med prebavo razgradi v sladkor, natančneje v glukozo. Ne glede na to, ali sladkor prihaja iz sladkarij ali iz škrobne hrane, je končni rezultat za telo enak: sladkor v krvi. Razlika je predvsem v hitrosti, s katero se to zgodi. Sladkor iz sladkarij deluje zelo hitro, sladkor iz škroba nekoliko počasneje, a na koncu oba služita istemu namenu – kot gorivo našemu telesu.
Ogljikovi hidrati in sladkorji so tesno povezani. Ko pojemo ogljikove hidrate – na primer kruh, testenine, riž ali krompir – jih telo med prebavo razgradi v sladkor, natančneje v glukozo. Ne glede na to, ali sladkor prihaja iz sladkarij ali iz škrobne hrane, je končni rezultat za telo enak: sladkor v krvi. Razlika je predvsem v hitrosti, s katero se to zgodi. Sladkor iz sladkarij deluje zelo hitro, sladkor iz škroba nekoliko počasneje, a na koncu oba služita istemu namenu – kot gorivo našemu telesu.
Ketoza – trenutek, ko se zgodi preklop
Sedaj pa sledi tisti bistveni moment. Ko telesu ne dajemo več veliko sladkorja, se začne dogajati nekaj zelo logičnega. Telo je vajeno, da kot prvi vir energije uporablja sladkor a ko tega ni več na voljo, se mora prilagoditi. Najprej začne uporabljati maščobe, ki jih zaužijemo s hrano. Ko se na to navadi, pa začne za vir energije postopoma uporabljati tudi lastne zaloge maščobe v telesu. Tako lahko pride do hujšanja – ne na silo in ne z odrekanjem, ampak kot naravna posledica drugačnega vira energije. Temu stanju pravimo ketoza.
In od tu tudi ime keto način prehranjevanja. Namesto, da telesu ves čas dovajamo sladkor (v različnih oblikah), ga naučimo, da energijo črpa iz maščob.
Keto danes: od medicine do vsakdanjega življenja
Tak način prehrane ni nov. Keto prehrana se uporablja že dolgo tudi v medicini. Najbolj znana je njena uporaba pri določenih oblikah epilepsije, predvsem pri otrocih, kjer se izvaja pod strogim zdravniškim nadzorom. V zadnjih letih pa se nizkohidratni in ketogeni pristopi uporabljajo tudi kot del prehranske podpore pri sladkorni bolezni tipa 2, kjer lahko pomagajo pri boljšem uravnavanju krvnega sladkorja. To kaže, da keto prehrana ni modna muha, ampak ima tudi strokovno ozadje.
Danes keto prehrano uporabljajo zelo različni ljudje. Nekateri zato, ker želijo zmanjšati vnos sladkorja. Drugi zato, ker si želijo bolj stabilno energijo čez dan in manj nihanj med lakoto in sitostjo. Spet tretji iščejo bolj preprost in pregleden odnos do hrane. Četrti pa želijo le – shujšati.
Razumevanje in razvoj napreduje tudi na tem področju in kljub odpovedi določenim živilom, da se danes ni več treba odpovedati znanim okusom. Obstajajo kruhi, testenine in drugi izdelki, ki so prilagojeni keto prehrani in vsebujejo zelo malo ogljikovih hidratov (torej sladkorjev). To pomeni, da keto prehrana ni več občutek odrekanja, ampak prilagoditev. Okusi ostanejo, sestava pa je drugačna in bolj primerna za takšen način prehranjevanja.
Zelo pomembno je razumeti, da keto prehrana ni dieta stradanja. Obroki so lahko zelo nasitni in prijetni. Ker maščobe in beljakovine dobro nasitijo, se lakota pogosto pojavi redkeje in bolj umirjeno. Težave se običajno pojavijo takrat, ko želimo vse spremeniti prehitro ali brez posluha za lastno telo.
Tudi pri keto prehrani moramo biti pozorni
Pomembno je poudariti, da keto prehrana ni za vsakogar. Tako kot pri vsaki prehrani je pomembno poslušati svoje telo in izbrati način, ki nam dolgoročno ustreza.
Keto prehrana ima tudi veliko skupnega z brezglutensko prehrano. Ker se izločijo žita in izdelki iz klasične moke, gluten pogosto izgine že sam od sebe. Veliko keto obrokov je zato naravno brezglutenskih, kar pomeni manj zapletenosti in več jasnosti pri izbiri hrane.
Na koncu je dobro vedeti še to: keto prehrana ni moda in ni čudež. Je ena izmed poti, kako lahko jemo drugače. Če jo razumemo preprosto – kot prehrano z manj sladkorja, bolj stabilno energijo in premišljeno izbranimi živili – potem ni nič strašljivega. In prav v tej preprostosti se keto prehrana zelo lepo poveže z brezglutenskim načinom življenja.
Miha Muhič






