Veseli brezglutenski dan v Šentanelu

Napisal Miha Muhic
18 septembra, 2025

Deli s prijatelji!

Deli

Šentanel nad Prevaljami

Če bi kdo ujel ta prizor s ptičje perspektive, bi si mislil: “A to je festival? Sejem? Vaška veselica?” Ne, prijatelji, to je bil Veseli brezglutenski dan. In če se kdo sprašuje, zakaj smo tako veseli – no, ker smo dokazali, da brez glutena ni nič manj zabavno, okusno ali sproščeno. Ravno obratno!

Že ob prihodu je bilo jasno, da bo to nekaj posebnega. Otroci so šprintali proti napihljivim igralom, odrasli pa so se z nasmehom ustavili pri ustvarjalnih delavnicah, kjer so roke in domišljija dobile popoln izziv.

Program, ki ni pustil dihati

Plesne delavnice? Tam je bilo treba res pustiti ego doma, ker so otroci odplesali odrasle brez milosti. Taborniške veščine? Nekateri so odkrili, da je v njih še vedno skrit tisti “skavt”, ki zna zakuriti ogenj (no, skoraj). Pilates v naravi? Nič ne rečem – ob pogledu na hribe in svež zrak so mladi in malo manj mladi trebuščki postajali skoraj poezija. In potem še pohod po Šentanelu – kot bi se sprehodil skozi razglednico.

Ampak počakaj, še ni konec – za glasbeno kuliso je poskrbel Luka Konečnik, znan iz Slovenija ima talent. Harmonika, veselje, malo plesa in precej petja na glas – vse to je poskrbelo, da so se tudi tisti, ki so ga prišli “samo malo pogledat”, čez 5 minut znašli v prvi vrsti.

Cvetje, kosilo in… kraljica štrudlja (piškotov?)

Poseben šov je pripravil tudi florist Žan Žolger – ja, tisti z Guinnessovim rekordom, 148 šopkov v 24 urah! Tokrat je med nami ustvaril čudovit šopek, za katerega še sedaj ne vem, s kom (katero?) je romal domov.

In sedaj hrana. Morda celo najpomembnejši del dogodka, vsaj za nas, celiakaše. Gostišče Marin – Miler nas je razvajalo s kosilom in dokazalo, da brezglutensko = okusno. Za sladico pa, pika na i, čuuuudovit jabolčni zavitek. In za konec še darilne vrečke za vsakega udeleženca, kot mali božični večer sredi septembra – polne brezglutenskih dobrot in praktičnih daril.

Ampak, naj dodam še anekdoto, ki je naredila dan še bolj poseben. Gospa Ivica, ja, prav ona, štrudlmojstrca – prišla je s škatlo doma spečenih – piškotov. Pa ne spečenih kar tako – uporabila je svoje skrite veščine (med njimi tudi našo Balviten moko) in ustvarila male brezglutenske bombice sreče. Ko sem ugriznil prvega, sem si mislil: “OK, tole je to. Če bi imeli tekmovanje tudi za kraljico brezglutenskih piškotov, Ivica, krona je tvoja!”. Komaj sem se zadržal, da nisem pojedel vseh. Da bodo deležne tudi sodelavke.

Selfiji, spomini in en velika hvala

Za piko na i smo imeli še »selfiekufer« – ker, bodimo realni, če danes nekaj ni na fotki, se skoraj zdi, da se ni zgodilo. In zdaj imamo vsi dokaz: nasmehi, smeh in še več smeha.

Ampak sedaj pa resno – brez g. Matjaža Gruberja vsega tega ne bi bilo. On je tisti motor, ki je vlekel vse niti skupaj, od velikih stvari, do malih detajlov. Še za mikrofon je prijel! Matjaž, iskrena hvala – za trud, energijo in potrpljenje (ja, tudi ko smo ti 50x ponavljali ista vprašanja).

Zaključek – dan, ki je bil vse in še več

Če povzamem – letos nismo imeli samo brezglutenskega dne. Imeli smo dan povezanosti, dan veselja, dan “skupaj zmoremo več”. Vsak je prispeval nekaj: otroci svojo energijo, starši potrpežljivost, starejše prijateljice in prijatelji svojo mladostnost, prostovoljci svoje srce, pokrovitelji svojo podporo. In skupaj smo ustvarili dogodek, ki si zasluži veliko začetnico.

Lani se je s tem dogodkom postavila ljubljanska podružnica, letos pa je vanjo zagrizla koroška enota. Naslednje leto? To sploh ni vprašanje če. To je samo vprašanje kje?

No, Matjaž pa je že napovedal zimski športni dan na Pohorju.