Napisal
Miha Muhic
Deli s prijatelji!
Deli
Brez elektrolitov vaše srce ne bi naredilo niti enega utripa. Prav tako ne bi mogli narediti niti enega koraka – ali prebrati tega stavka.
Kljub temu večina ljudi ne zna prav dobro razložiti, kaj elektroliti sploh so. Razlage se običajno začnejo z ioni, električnim nabojem in osmotskim ravnovesjem. Vse našteto je res, vendar to pogosto bolj zaplete, kot pojasni. Da bi elektrolite zares razumeli, moramo zato začeti nekaj korakov prej.
Vsak gib mišice, vsak utrip srca in vsak signal, ki potuje med možgani in telesom, temelji na elektriki. Seveda ne na elektriki iz vtičnice, temveč na drobnih električnih signalih, ki neprestano nastajajo in potujejo po našem telesu. In teh signalov ne bi bilo, če ne bi bilo – mineralov.
Najprej moramo razumeti minerale
Ko slišimo besedo mineral, prej pomislimo na kamen kot na človeško telo. In tako je tudi prav, saj nismo daleč od resnice. Beseda mineral izvira iz latinske besede minera, povezane z rudo oziroma rudnikom. Minerali izvirajo iz nežive narave, naše telo pa jih nujno potrebuje, čeprav jih samo ne zna in ne more izdelati.
Minerali, kot so kalcij, magnezij, železo, kalij, natrij in drugi, imajo v telesu različne naloge. Nekateri gradijo kosti, drugi sodelujejo pri prenosu kisika, delovanju mišic, živčevja in številnih drugih procesih. Do nas pridejo predvsem s hrano in pijačo: rastline jih črpajo iz tal in vode, živali pojedo rastline, mi pa jih dobimo z rastlinsko in živalsko hrano.
Pot lahko zato zelo poenostavimo: iz narave v hrano in iz hrane v naše telo.
Kako iz mineralov nastanejo elektroliti?
Najlažje to razumemo na primeru natrija. Natrij je mineral oziroma kemični element, ki ga naše telo potrebuje, vendar ga ne uživamo kot čisti natrij. V hrani ga najdemo vezanega v različnih spojinah. Najbolj znan primer je navadna kuhinjska sol oziroma natrijev klorid (NaCl).
Ko sol stresemo v kozarec vode, se raztopi in razdeli na električno nabite delce – pozitivno nabite natrijeve ione (Na⁺) in negativno nabite kloridne ione (Cl⁻). Takšne električno nabite delce imenujemo ioni.
Mineralne soli, ki se v vodi raztopijo in tvorijo ione, so elektroliti. Ker se nastali ioni v vodi lahko prosto premikajo, takšna raztopina prevaja električni tok.
Torej zelo preprosto: natrij je mineral, natrijev klorid je mineralna sol, Na⁺ in Cl⁻ pa sta iona, ki nastaneta, ko se sol raztopi v vodi. Tako dobimo elektrolitsko raztopino.
Tudi pri »elektrolitih v prahu« je zgodba podobna. V posodi so različne mineralne spojine oziroma soli. Ko jih zmešamo z vodo, dobimo elektrolitski napitek z raztopljenimi ioni.
Ko govorimo o elektrolitih v prehrani, imamo najpogosteje v mislih natrij, kalij, klorid, magnezij in kalcij.
Zakaj naše telo potrebuje elektrolite?
Možgani, živci in mišice se med seboj sporazumevajo s pomočjo električnih signalov. Ko želimo premakniti roko, mora ukaz iz možganov po živcih priti do mišice. Še več, tudi na primer krčenje srca mora biti natančno električno usklajeno.
Pri vsem tem sodelujejo ioni elektrolitov. Nahajajo se znotraj in zunaj celic, njihovo premikanje skozi celične membrane pa omogoča spremembe električnega naboja. Tako lahko nastane živčni signal ali ukaz mišici, naj se skrči.
Elektroliti torej niso gorivo in telesu sami po sebi ne dajejo energije. Lahko pa jih primerjamo z električno napeljavo, ki omogoča, da se signali po telesu sploh prenašajo.
Telo zato njihovo količino zelo natančno uravnava. Pri elektrolitih namreč ne velja, da je več vedno bolje. V običajnih razmerah jih večinoma povsem zadovoljivo dobimo s pestro prehrano in pijačo.
Z znojem ne izgubljamo samo vode
Ko nam je vroče ali smo telesno aktivni, se telo hladi s potenjem. Toda znoj ni samo voda. Da je slan, lahko preverimo brez laboratorija. Z njim izgubljamo predvsem natrij in klorid, v manjših količinah pa tudi kalij, kalcij in magnezij.
Pri običajnem dnevu to ni težava. Pijemo, jemo in telo izgubljeno sproti nadomešča z običajno prehrano. Drugače je pri daljšem teku ali kolesarjenju, intenzivnem treningu, fizičnem delu na vročini ali večurnem pohodu. Takrat lahko v kratkem času izgubimo precej tekočine in z njo tudi elektrolitov.
Ob večjih izgubah tekočine in porušenem ravnovesju elektrolitov se lahko pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, mišična šibkost ali krči, omotica in slabša telesna zmogljivost. Pri večjih motnjah lahko pride tudi do zmedenosti in motenj srčnega ritma, zato izrazito pomanjkanje elektrolitov ni več samo vprašanje žeje ali slabšega počutja, temveč lahko postane resno zdravstveno stanje.
Za povečane izgube pa sploh ni treba biti športnik. Dovolj je že vročinski val. Ob dolgotrajni visoki vročini se lahko močneje potimo tudi med povsem vsakdanjimi opravili in tako izgubljamo več tekočine in mineralov kot običajno – lahko tudi hitreje, kot jih uspemo nadomestiti z običajno prehrano in pitjem.
S kozarcem vode nadomestimo izgubljeno tekočino, ne pa nujno tudi vsega, kar je iz telesa odšlo skupaj z njo.
Kdaj je smiselno piti elektrolite?
Za običajen dan je voda praviloma povsem dovolj. Če normalno jemo, pijemo in se ne potimo pretirano, ni nobenega razloga, da bi vsak kozarec vode spreminjali v elektrolitski napitek.
Smisel se pokaže takrat, ko se močneje in dlje časa potimo. Koliko je to, ni enako za vse. Nekdo se po uri aktivnosti komaj poti, drugi ima že precej prej premočeno majico. Pomembni so trajanje in intenzivnost napora, temperatura, vlaga in predvsem količina znojenja.
Zato je uporabnejše precej preprosto pravilo:
elektrolitski napitek postane smiseln predvsem takrat, ko vodo in minerale izgubljamo hitreje, kot jih lahko nadomestimo z običajno prehrano in pitjem.
Niso vsi elektrolitski napitki enaki
Beseda »elektroliti« na embalaži še ne pove veliko. Pomembno je predvsem, katere minerale izdelek vsebuje in v kakšnih količinah.
Če želimo nadomeščati tisto, kar izgubljamo s potenjem, je posebej pomemben natrij, saj ga je med elektroliti v znoju praviloma največ. Poleg njega izdelki pogosto vsebujejo kalij, magnezij, kalcij in klorid. Daljši seznam mineralov pa sam po sebi še ne pomeni boljšega izdelka – pomembna je smiselna sestava glede na namen uporabe.
Razlike so tudi v količini sladkorja. Ta ni nujno nezaželen, saj lahko pri dolgotrajni športni aktivnosti predstavlja vir energije, glukoza pa pomaga tudi pri vsrkavanju natrija in vode. A če napitek uporabljamo predvsem za nadomeščanje elektrolitov in tekočine, velike količine sladkorja niso vedno potrebne.
Zato je pri izbiri vredno pogledati dlje od velikega napisa na sprednji strani embalaže.
Ko vemo, kaj izgubljamo, vemo tudi, kaj nadomestiti
Elektroliti niso nič skrivnostnega. Zgodba se začne pri mineralih, ki jih dobimo s hrano in pijačo. V telesnih tekočinah so prisotni kot električno nabiti ioni, brez katerih živci, mišice in srce ne bi mogli normalno delovati.
Večino časa za njihove potrebe poskrbita običajna prehrana in voda. Ko pa se začnemo močneje in dlje časa potiti, iz telesa ne odhaja samo voda. Z njo izgubljamo tudi elektrolite.
Takrat je smiselno nadomestiti oboje: vodo in minerale, ki smo jih z njo izgubili.
Miha Muhič
V vročih dneh pakete odpošiljamo od ponedeljka do četrtka, da se čez vroč vikend ne zadržujejo nekje na poti do vas.
Tako poskrbimo, da izdelke prejmete v najboljši kakovosti. :)
