V nedeljo, 27. septembra, je Radovljica znova postala slovenska prestolnica brezglutenskega sveta. Letošnji Gluten-Free Expo je bil največji doslej – na Linhartovem trgu in v Radovljiški graščini se je predstavilo rekordnih 31 razstavljavcev iz Slovenije in tujine. Če bi moral letošnji dogodek opisati z nekaj besedami, bi verjetno izbral: sonce, ljudje, dobra hrana in neverjetno veliko pozitivne energije.
Rekordna udeležba in polna Radovljica
Lepo vreme je naredilo svoje. Že dopoldne so se po starem mestnem jedru Radovljice začeli zbirati obiskovalci vseh generacij. Mladi, starejši, družine z otroki, ljudje s celiakijo, tisti, ki brezglutensko prehrano šele spoznavajo, pa tudi številni, ki so na Expo prišli preprosto zato, ker radi dobro jedo. In jedlo se je veliko.
Ponudba je bila letos res izjemna. Na stojnicah so bili kruh, pekovski izdelki, testenine, prigrizki, pijače in seveda ogromno sladkega. Nekatere sladice so ponudniki pripeljali že pripravljene, druge so nastajale neposredno pred obiskovalci. Dišalo je po palačinkah, peklo se je, rezalo, okušalo in primerjalo. Opazili smo tudi točen brezglutenski sladoled, ki ga – če nas spomin ne vara – v preteklih letih na Expu ni bilo. Še en majhen dokaz, kako hitro se brezglutenska ponudba razvija in kako široka postaja.
Dogodek, ki je prerasel klasični sejem
Gluten-Free Expo je v nekaj letih prerasel okvir klasičnega sejma. Njegova velika prednost je zagotovo Radovljica sama. Staro mestno jedro ima že samo po sebi posebno vzdušje, dogajanje na Linhartovem trgu in v Radovljiški graščini pa dogodku dajeta nekaj, česar na običajnem sejmišču, ali v parku, preprosto ni mogoče ustvariti.
Graščina s svojim zgodovinskim ambientom, mogočnimi dvoranami in posebno kuliso Expu ne daje le prestižne note, ampak brezglutensko kulinariko postavlja tja, kamor tudi sodi – v središče pozornosti. Za najmanj desetino ljudi ta hrana tako ali tako ni nobena obrobna dietna kategorija, temveč vsakdanji temelj njihove kulinarike. Ko pa jo umestiš v pravi prostor, jo predstaviš z občutkom in ji nameniš pozornost, ki si jo zasluži, jo začne drugače dojemati tudi širša javnost.
In prav tu je po mojem mnenju ena največjih vrednosti Expa: brezglutenska hrana za en dan ne stoji ob strani, ampak samozavestno zasede svoje mesto za glavno mizo. Prav zaradi tega se bodo ljudje v Radovljico radi vračali.
Artichoka med obiskovalci in kupci
Na Expu smo imeli seveda tudi svojo stojnico Artichoka Gluten Free. In bilo je živahno. Zelo živahno. Čez dan se je pri nas ustavilo ogromno ljudi. Nekateri so bili naši dolgoletni kupci, drugi so Artichoko poznali iz spletne trgovine, tretji iz člankov ali drugih medijskih objav. Moram priznati, da me je presenetilo, koliko ljudi me je osebno prepoznalo.
K temu je letos verjetno nekaj pripomogla tudi moja izbira oblačil. Namesto klasične službene majice sem oblekel tekaško majico, na kateri imam čez hrbet napisan priimek MUHIČ. Izkazalo se je, da je to precej dobra reklama. Več obiskovalcev me je ustavilo, ker so najprej zagledali priimek, potem pa ugotovili, od kod me poznajo. Nekateri so povedali, da berejo moje članke, drugi, da so me videli v družabnih medijih, tretji pa preprosto: »Mi pa pri vas naročamo.«
Takšni trenutki imajo posebno vrednost. Na spletu vidiš naročilo in ime kupca. Na sejmu pa ta človek stopi predte, poda roko in pove svojo zgodbo.
Druga obletnica Artichoke
Letošnji Expo je imel za nas še en poseben pomen. Artichoka Gluten Free je praznovala drugo obletnico. Zato smo že pred dogodkom napovedali, da bomo v Radovljici tudi nazdravili. In smo. S kupci, znanci, poslovnimi partnerji in ljudmi, ki nas spremljajo že od začetka, smo dvignili kozarce za drugi rojstni dan Artichoke.
Dve leti se morda ne sliši veliko. Toda ko pomisliš, koliko se lahko v dveh letih zgodi, koliko novih izdelkov pride na police, koliko naročil odpošlješ, koliko dobaviteljev spoznaš, koliko ljudi pokliče, napiše ali pride osebno do tebe, ugotoviš, da je pravzaprav za nami že precej dolga pot. In prav Expo je lep kraj, da se tega za trenutek zaveš. Vsako leto znova, naslednjič bo že množina.
Zakaj je brezglutenska hrana dražja?
Tokrat na Expu nisem bil samo za stojnico. Imel sem tudi predavanje z naslovom Zakaj je brezglutenska hrana dražja? To je vprašanje, ki ga poslušamo ves čas. In povsem razumljivo je. Ko kupec vidi običajen kruh za dva ali tri evre in brezglutenskega za bistveno več, ga zanima, zakaj je razlika tako velika.
Odgovor pa je precej širši od stavka: »Ker je brezglutenska moka dražja.« Gre za preverjene surovine, ločeno proizvodnjo, preprečevanje navzkrižne kontaminacije, laboratorijska testiranja, bistveno zahtevnejši razvoj receptur in predvsem precej manjše količine. Če velika pekarna naredi sto tisoč kosov enega izdelka, majhen brezglutenski proizvajalec pa nekaj sto ali nekaj tisoč, je ekonomija povsem drugačna. Na predavanju sem želel pokazati predvsem to ozadje – vse tisto, česar kupec na polici ne vidi.
Hiter brezglutenski obrok v živo
Skupaj s sodelavko sva se letos lotila tudi show cookinga, kjer sva pokazala pripravo hitrega brezglutenskega obroka. Tudi tukaj je bilo sporočilo precej preprosto: brezglutenska prehrana ni nujno zapletena. Ni treba, da za vsak obrok porabimo dve uri, deset posod in polovico kuhinje. Z dobrimi sestavinami in nekaj idejami je mogoče zelo hitro pripraviti obrok, ki je varen, okusen in primeren tudi za povsem običajen delovni dan. In ker je pri kuhanju teorija vedno manj zanimiva od pokušine, je seveda sledila tudi degustacija.
Fantastični odzivi za konec
Ko se je pozno popoldne Expo počasi zaključeval, so bili odzivi obiskovalcev in razstavljavcev fantastični. Slišali smo veliko pohval o organizaciji, ponudbi, ambientu in predvsem o tem, kako lepo je, da obstaja dogodek, kjer je vse brez glutena.
Morda je prav v tem največja vrednost Gluten-Free Expa. Človek s celiakijo je večino leta navajen preverjati deklaracije, spraševati osebje, razlagati, kaj pomeni kontaminacija, in razmišljati, ali je nekaj res varno. Potem pa pride en dan v letu, ko se v Radovljici zberejo stari in mladi, proizvajalci in kupci, sladkosnedi in ljubitelji slanega, strokovnjaki in radovedneži – in je brezglutensko preprosto normalno.
Nihče ne gleda čudno in nihče ne vpraša: »A res ne smeš niti malo?« Izbiraš med palačinkami, sladicami, kruhom, prigrizki, pijačo in letos očitno tudi sladoledom. In morda je prav to najboljša napoved prihodnosti brezglutenske prehrane: da nekega dne ne bo več vprašanje, kaj človek brez glutena sploh lahko je, ampak samo še – kaj bi danes najraje jedel?
Miha Muhič
